Meditiraj 20 minut vsak dan naslednjih 30 dni.

»Znotraj tebe, biva mirnost in svetišče h kateremu se lahko umakneš vsak trenutek in si, kdor si.« Herman Hesse, Siddharta

»Občutki pridejo in odidejo kot oblaki na vetrovnem nebu. Zavestno dihanje je moje sidro.« Thich Nhat Hanh

Mnogo prispevkov o meditaciji prebranih preko vseh let trpi za enem od dveh usodnih primanjkljajev: pretirano poenostavitivjo, ki v svojem načinu vodi do prenagljenih in mehaničnih vaj meditacije, ali pa prezapletenstjo in nepotrebnostim, kar vodi do anksioznosti in perfekcionističnih misli.

Buda ni bil ravno pristaš ekstremov. Ljubša mu je bila srednja pot in tak pristop preprostosti ubiramo tudi tu: plavajoč med zapletenostjo in enostavnostjo, a iskreno rečeno, ni »napačnega« načina meditiranja, dokler smo le usmerjeni k obstanku in bivanju.

Brez dvomov je meditacija ena najbolj preprostih in učinkovitih metod za krotenje opičjega uma, saj pomaga pri kultiviranju pogojev za pre-pogojevanje. Brez (ne)všečkanja raziskujemo vsebino našega telesa, misli in občutji.

Kako se počutim? Kaj razmišljam? Opažam kakšne vzorce? Kdo ali kaj ostane, ko se kaos vsakdana poleže?

Meditacija v svojem bistvu je nekakšno golo opazovanje dogajanja, brez stremljenja k spreminjanju. Z discipliniranim pristopom se izboljšata tako naša pozornost, kot tudi čuječnost.

Dobra analogija bi bila dvig resolucije na zaslonu. Ko začnemo opazovati dejavnost uma se premikamo k vedno bolj pretanjenim ravnem njegovega delovanja. Zavedanje postopno nadgradimo do stopnje visoke ločljivosti in začnemo opažati, kaj vse se dogaja pod površjem.

Zen kobilica stremi k odpiranju tovrstnih možnosti in premik k drugačnim oblikam obstoja in razmišljanja. Prizadevanja pri vseh ostalih izzivih bodo mnogo bolj dobrodejna s stanovitno meditativno vadbo, pri čemer ni cilj meditirati v neskončnost. Kdaj je dovolj nekaj minut na dan.

Meditacija zbranosti

Določeno obliko meditacije, katero bomo opisali v nadaljevanju – meditacija zbranosti – je idealna za  začetnike in bo pomagala ustvariti temeljno raven pozornosti, ki bo uprizorila preostale vrste meditacij kot vrednejše. Če vadiš meditacijo zbranosti za dva ali tri mesece, te spodbujamo, da nadaljuješ z branjem Skrivnosti Bude in opis izziva Zen menih ter začneš s preizkušanjem ostalih oblik meditacije.

Čeprav je teoretično znanje – npr. meditativni napotki, filozofski vpogledi itd. – zelo dragoceno, nikoli ne bi smelo postati nadomestilo neposrednega izkustva. Buda sam je poudarjal naj se ne sledi slepo knjigam, tradicijam ali učiteljem (vključno s sabo), ampak raje, zanaša na lastnoročno raziskovanje fenomenov.

Glede na Pema Chödrön je ena prvih zadev, ki jih odkrijemo med meditacijo trpljenje. A trpljenje je mogoče nezadovoljiv prevod. Ja, prav nezadovljstvo, občutek želje ali hrepenenja da bi ta trenutek bil vsaj nekoliko drugačen, je točnejši prevod tega budističnega koncepta. Kot pravi Pema Chödrön v knjigi Kraji, ki te strašijo:

»V meditaciji odkrijemo naš notranji nemir. Včasih vstanemo in odkorakamo, kdaj pa sedimo tam z našimi telesi ter umom, ki odtava daleč proč. To je lahko tako neudobno, da se nam ostati zdi nemogoče. A ravno ta občutek nas lahko nauči nekaj, ne samo o nas samih, temveč tudi o tem, kaj pomeni biti človek… zares si ne želimo ostati z goloto naših sedanjih doživetji. Biti prisoten gre nasproti našim vzorcem. A to so trenutki, ko nežnost in humor lahko pričarata moč za ustalitev… kadarkoli odtavamo, se torej nežno spodbudimo k obstanku in ustalitvi. Doživljaš nemir? Ostani! Sta strah in sovraštvo izpod nadzora? Ostani! Boleča kolena in razbijanje v kolenih? Ostani! Kaj bo za kosilo? Ostani! Tega ne prenesem niti minuto več! Ostani!«

Brez čvrste in stabilnejše umirjenosti bomo prelahko z(a)moteni ob želji po uvajanju spremembe v naša življenja. Zato je prvi izziv meditiranja osredotočen na krepitev naše sposobnosti usmerjene pozornosti. Preprosto ostanemo s predmetom pozornosti brez pretiranih odklonov.

Izvajanje meditacije

Pravila igre so dokaj enostavna, a za njihovo obvladovanje lahko potrebujemo celotno življenje.

Usmeri pozornost na izbrani predmet. Različne šole priporočajo različno, a ker v tem izzivu stremimo h goli pozornosti, bomo na tej točki opazovali gola doživetja diha na naših nosnicah. Vsakič ko te notranji tok odnese drugam, ga nežno privedi nazaj k dihu.

Preden poženeš dvajset minutni časovnik, si lahko ustvariš osebni prostor in zgradiš ritual, ki pripravi tvoje telo na meditativno stanje. Če želiš, si lahko postaviš majhen oltar, prižgeš kakšno svečko ali dišavo, zamisliš nekaj zadev za katere si hvaležen in najdeš rahel trenutek za sprostitev napetosti ter uskladitev telesa z mislimi.

Dobrodejno je, da telo počiva v udobni lega z zravnanim hrbtom, dvignjeno glavo in brado rahlo obrnjeno proti prsim. Ne obremenjuj se s položajem nog, saj ne rabiš sedeti s prekrižanimi nogami na tleh. Izberi si položaj, ki je tebi najbolj udoben in morda si za podlago vzemi blazino.

Motnje

Med vadbo se vse, kar krade pozornost čistega doživljanja diha, obravnava kot motnja. Ko opaziš, da pozornost zapustil dih, pripoznaj to, kar te je odneslo. Naj bo to misel, čustvo, občutek, zvok, podoba ali kakšen drugačen doživljajski fenomen.

V zelo splošni govorici te motnje lahko prihajajo v dveh oblikah: prijetni ali neprijetni.

Prva je nekaj, česar si želimo. Radi bi bili čim bližje, se premikali nasproti. Hrepenimo po tem in želimo si ga več. Druga kategorija sestavlja neprijetne misli ali občutke. Nagibamo se k zamotenosti ali zanikanju povezanosti. Želimo si iti proč, skriti ali prekriti te misli ali občutke.

A raje kot vse to, poglej jasno, pripoznaj ne obsojajoče in počasi ter nežno premakni pozornost nazaj k dihu. V temu morju nereda je lahko precej osvobajajoče v sebi imeti pretanjeno sidro.

Trenutki pozornost

Vredno si je zapomniti, da se razvoj povečane pozornost ne odvija toliko z dolžino vztrajanja pri predmetu pozornost, ampak bolj z zaznavo trenutkov, ko nas nekaj zamoti. Ostalo bo prišlo spontano. Posebej bodi pozoren na izgovore in samo-opravičevanja. Hitro lahko namreč ustvarimo zgodbo, ki nas bo obranila pred goloto trenutnih doživetji.

Namen ni samo kultivirati kar se da veliko trenutkov čiste pozornosti, ampak tudi okrepiti količino teh trenutkov znotraj posamezne sekunde. V Budistični tradiciji poznajo nekaj, čemur pravijo »ksana«, ki je najmanjša še zaznana časovna enota. Merila naj bi približno eno petinsedemdesetino sekunde. Za mojstra meditacije je torej mogoče zaznati petinsedemdeset nihanj v doživljanju diha v eni goli sekundi. Vsakič, ko se zaveš, da si izgubil predmet pozornosti, si napredoval. Lahko se premakneš, ko začutiš bolečino, a ne stori tega slepo.

Misli…

»Ko tekaš za mislimi, si kot pes, ki lovi palico. Vsakič, ko je palica vržena, slepo letiš za njo. Zakaj ne bi bil lev, ki se raje, namesto lovljenja palice, obrne k soočanju z metalcem. Levu le enkrat vržeš palico.« Milarepa

Lahko se vprašaš: »zakaj točno ta misel, ravno ta trenutek?«

Več kot boš meditiral, bolj boš opažal, da so misli le potujoči oblaki v vesolju uma. A nekatere misli vseeno privlačijo tvojo celo pozornost. Občutek nam pravi, da so trdne in občutimo silo, ki nam pravi naj se jih oklepamo.

To so fantazije ali skrbi, ki prekopirajo naš obstoj, ker nismo zmožni biti pri miru in preprosto dihati. Paradoksno je, kako samo biti tu v nas zamesi vse vrste neprijetnih občutji in misli, katerim bi se raje izognili.

Za soočanje s tem nemirom se z vdihom sprosti v telo in izpusti vso prtljago, ki jo nosiš sabo za prekrivanje sedanjega trenutka. Skupaj bodo ti trenutki ustvarili ritem, težnjo, zagon, ki bo sčasoma postal vrsta poguma za soočanje s starimi nevrozami in travmami.

Z vsakim vdihom si bolj intimen z minljivostjo. Nič ni določeno; ni moč najti čvrste površine. Dih sestoji iz milijonov drobnih trenutkov in vsak ima svojo edinstveno kvaliteto.

Misli bodo še vedno tam, ampak s časom bodo postale manj dominantne. Pokazale bodo svoj pravi obraz – ne ta obraz poveljnika človeških strasti in vladarja telesa, ampak obraz mehanizmov, ki delujejo za strasti.

… in telo

V meditaciji gradimo novo pot povezovanja z našimi mislimi in telesom. S »pozabljanjem«  omejenih zavestnih misli in ostalih duševnih procesov, telo pridobi na nadzoru. Namesto, da poskušamo nadzirati telo z našim umom, dopustimo umu, da je voden skladno z občutki našega telesa.

To v bistvu pomeni, da stremimo k opazovanju avtonomnega diha – naravnega, avtomatičnega diha – in ne samo-usmerjenega diha. Dihanje je namreč dejavnost, katero lahko opravljamo sami, ali pa prepustimo telesu, da to opravlja za nas. Opazovanje, da telo diha samo po sebi, brez  želje po poseganju, odpre novo razsežnost izkušanja medsebojne igre telesa in duha.

Če se uspeš malo sprostiti, se lahko občutki kateri si tako dolgo mašil okrepijo in lahko postanejo gorivo vseh vrst misli. Določeni psihosomatski fenomeni bodo vselej so-vzniknili z odpiranjem potlačenih čustev.

Na določeni točki pa lahko doživiš nekaj, čemur pravimo »pozornost dostopa«. To je točka, ko te nič ne zamoti od usmerjenosti na dih. Kategoriji všeč ali ne všeč takrat prenehata obstajati. Um in telo postaneta eno. Misli se še vedno pojavljajo, ampak so v ozadju. Informirajo to, kot katerikoli drug zaznavni organ, kot katerikoli drug občutek, namesto da psihotično nadvladujejo tvoj svet.

Višja oblika pozornosti je lahko povezana z mističnimi oblikami zavesti. Popolna enost ali zatopljenost v dih je često doživeta z visoko vznesenostjo, uravnoteženo milino in visoko empatijo. To si želimo razviti znotraj teh 30-ih dni.

Poglobitev izziva:

Priporočamo branje Kraji, ki te strašijo: vodnik k neustrašnosti v težavnih trenutkih od avtorice Peme Chödrön med ali pred izzivom kot dopolnilo tem navodilom. Gre za eno najboljših knjig o meditaciji, katero smo uspeli najti in ponuja razumljivejši in temeljitejši uvod kot smo ga lahko ponudili tu.

Vprašanja za refleksijo:

  • Če bi kultiviral super človeško pozornost, katera področja tvojega življenja bi največ pridobila?
  • Kaj so trije največji razlogi, zaradi katerih se ne bi mogel za 20 minut usesti in meditirati?
  • Kako misliš, da bo tvoja meditativna vadba koristila tistim, s katerimi dnevno navežeš stik?
  • Če bi vzdrževal to navado, kako bi to spremenilo tvoje življenje v toku enega leta?
  • Kako lahko vpelješ vadbo meditacije v vsakdanje življenje?

Nasvet modrosti:

Preden vstaneš ob zaključku meditacije, preprosto zaznaj, kako se počutiš. Je kaj drugače kot preden si začel meditirati?

 

*Tekst je avtorski produkt snovalcev 30-ih izzivov do razsvetljenja

** Zapis pred začetkom izzivu si lahko preberite tule in epilog pa tule.