To raziskovanje ni vezano na eno samo definicijo »razsvetljenja« in mnogo raje, stremi k temu, da vsak zase odkrije njegove mnogotere oblike.

Jasno je, da obstajajo raznolike možnosti doživljanja razsvetljenosti: lahko ga  enostavno smatramo kot višjo stopnjo zavedanja, izobrazbe ali razumevanja in kot tako ga primarno dojema tudi 30 izzivov do razsvetljenja.

Onstran tega, pa to potovanje nežno, a ne vsiljivo, vabi v razsvetljenje opisano s strani tradicije Zen budizma. V tem kontekstu se razsvetljenje smatra kot stanje v katerem smo opustili ali se odkrekli priklenitvam, odporom, pričakovanjem, preferencam, hrepenenju in željam; stanje v katerem preprosto obstajamo ali bivamo v skoraj da popolnem sprejemanju, brez lakomnosti ali hlepenje po tem, da bi bilo nekaj tako ali drugače, ampak pomirjeni s tem kako vse preprosto je in sprejemajoče to, kar bo prišlo mimo.

Mogoče to bolje upodobi Osho:

»Preprosto pravim, da obstaja način sobivanja z razumom. Pravim, da se lahko znebiš vse te blazne nesmiselnosti ustvarjene s preteklostjo v sebi. S preprostim obstajanjem kot pristen opazovalec notranjega miselnega toka.

Preprosto sedeti v tišini, opazovati misli, kako plavajo pred tabo. Preprosto biti priča, brez poseganja, še manj obsojanja, ker s trenutkom ko začnemo obsojati, izgubimo stanje pristnega pričevanja. S trenutkom ko vrednotimo »to je dobro, to je slabo«, že skočimo v miselni tok.

Malo časa je potrebnega za ustvarjanje vrzeli med pričo in umom. Ko je ta vrzel enkrat vzpostavljena, se pripravi na veliko presenečenje ob spoznanju, da ti nisi ta um, ampak »zgolj« njegova priča, opazovalec.

In ta proces opazovanja je bistvena alkemija iskrene vere. Ker s tem, ko postajaš globlje in globlje zakoreninjen v pristnem pričevanju, misli začenjajo izginjati. Ti si in um se izprazni.

To je trenutek razsvetljenja. Torej trenutek, ko prvič postaneš nepogojen, sobivajoč z razumem, zares svobodno človeško bitje.«

Z globljim in globljim osvobajanjem, prihajamo do spoznanja o obstoju številnih ekstremno subtilnih oblik priklenitev, odporov, pričakovanj, preferenc, prizadevanj, hrepenenj in želja, s katerimi soočanje nas pričakuje. Na koncu koncev so vendarle tam, da bi jih presegli.

Preseči priklenitev preko ideje ali predstave preseganja priklenitve. Preseči odpor do biti brez odporov. Prenehati pričakovati konec pričakovanj. Zaključiti preferenco po ne imete preferenc. Opustite željo po pokončanju želje.

V resnici naj bi bilo preseženo celotno konceptualno razmišljanje – tudi lastna ideja o »razsvetljenosti« ali »Budi – bitju razsvetljenja«. Zen mojster Linji lu je to spoznal ob spodnjem zapisu:

»Bodhi (prebujenje) in nirvana sta priklenilna stebra za osle. Ni Bude, ni Dharme, ni vadbe, ni razsvetljenja. Če spoznaš Budo, ubij Budo

Razsvetljenje je pač neprtgran proces, ki terja obnavljanje v vsakem trenutku. Je osvobajajoča intimnost z vsem, onstran vseh končnih zaključkov o nas samih in našemu obstoju.