Izzivi gradnje osnovne ravni zavedanja in discipline za samo-izstrelitev proti novim višavam.


Če tvoj um je izpraznjen, vedno pripravljen je na karkoli, odprt za karkoli. V začetniškem umu je mnogo možnosti, v umu strokovnjaka le nekaj. 

Shunryu Suzuki

Pomembno je, da ne odnehaš spraševati. Radovednost ima lasten razlog za obstoj. Oseba si res ne more pomagati, da ob kontemplaciji ugank večnosti, življenja, sijajne strukture stvarstva, ne bi bila začudena. Dovolj je že, da poskusimo doumeti le kanček te uganke vsak dan. Nikoli ne izgubi svete radovednosti. 

Albert Einstein

V primeru da prebiraš tole, čestitke, možnosti so, da opravil si raziskovanjia Opičjega uma. Pričel si s krotenjem divje zveri v sebi in okusil uravnoteženo, neobsojajoče zavedanje dostopno preko meditacije. Hej, čestitke! To nikakor ni majhen korak. 

Raziskovanja začetniškega uma služijo dvema glavnima namenoma. Na eni strani, nadaljuje pot opičjega uma z nadgradnjo discipline in zavedanja preko Nietzschejeve “Telovadbe volje“. Po drugi strani pa se to raziskovanje usmerja v kultiviranje shoshina.

Shoshin je koncept iz tradicije Zen Budizma, ki se prevede kot začetniški um. Nanaša se na držo odprtosti, zagnanosti in izostanka predsodkov ob študiranju nečesa, tudi na naprednih ravneh. Shoshin je skoraj da primerljiv z otroško radovednostjo – neprimerljivo odprtostjo svetu, novemu znanju in izkustvom. 

Priporočljivo je pristopati k vsem izzivom tega raziskovanja iz območja shoshina. Jasno to ni lahka naloga. Z odvijanjem let se nam namreč prikrade občutek, da smo se tako veliko naučili in da poznamo svojo pot okoli sveta. Čeravno to do določene mere brez dvoma drži, se za tem stališčem zagotovo skriva tudi določeno zavajajoče samozadovoljstvo. Če verjamemo, da že vemo vse, kar rabimo vedeti, nismo več tako pozorni na nova gledišča ali na sploh na svet, ki nas še vedno obdaja. Ne poskušamo več toliko iskati področja o katerih vemo bore malo. Ne dovolimo si priznati nejasnosti. 

S tem ko se odvadimo lastnih predsodkov – z odpiranjem sebe novim potem razmišljanja, videnja, obstajanja – lahko še enkrat več bivamo kot otroci. Lahko ponovno odkrijemo neko osnovno čudenje in radovednost v smeri obdajajočega sveta. In ko se na tak način znova orientiramo, odkrijemo, da svet na novo zasije. Kar je odraslo v stanje brezživljenskosti in nezanimanja obudi v sebi vitalnost in mogočnost. Vsakdanja opravila kot so čiščenje in kuhanje lahko postanejo prijetne priložnosti za čuječnost in skrbnost. Ob tem pa še lahko, namesto prepričanja da posedujemo dokončne odgovore, enkrat več zaužijemo radost postavljanja vprašanja. Lahko si priznamo kako malo zares vemo o svetu in se radostimo ob raziskovanju širnih knjižnic človeškega znanja in zornih kotov z neskončnim prečiščevanjem in razširjanjem življenjskih filozofij. 

Eden najboljših načinov za kultiviranje shoshina je proučevanje novih idej in perspektiv. Vprašaj se: “Kaj sem si vedno globoko znotraj sebe zares želel vedeti? Kaj si res želim razumeti? Kaj si želim raziskovati?”.  Izzivi sledečega raziskovanja ponujajo priložnost ponovne povezave s prirojeno, organsko radovednostjo. Znotraj nekaterih izzivov – Samouk še posebej – boš imel popolno svobodo proučevati karkoli te fascinira;pri drugih bo podan bolj strukturiran predmetnik; Ena stvar pa je kot vedno jasna: To raziskovanje bo izzvalo ne-izprašane predpostavke in razprlo širno obzorje še neraziskanega znanja. Kot že rečeno, pot rasti in učenja je neskončna; preko Začetniškega uma, če imaš voljo, boš v polnosti zaobjel to pot.


*Pet izzivov začetniškega uma:

  • Šola življenja
  • Ne-odlaševalec
  • Samouk
  • “Wax on, wax off”
  • Zen učenjak

**Zopet. Tole je zgolj povzeto po priročniku sestavljenemu v umih in bitu ekipe High Existence